Rehabilitacija ni tako huda kot se sliši na prvi pogled. Vsaj pri meni ni bila. Zanimiva.
Spoznaš sebi podobne primere. Pa na žalost še hujše primere.

Naj povem, da sem v zelo kratkem času dobil poziv za rehabilitacijo. Domov sem dobil odločbo, kjer je pisalo, kdaj in kam grem.
Na izbiro sem imel Šmarješke toplice, ali Radenci. Naneslo je, da sem šel v Šmarješke toplice.
Šmarješke toplice pa so blizu Novega Mesta 😉 .

Naj omenim, da rehabilitacija pomeni “proces bio-psihosocialnega prilagajanja telesno in duševno prizadete osebe, za ponovno vključevanje v družbeno življenje in delo”( Vir: Google; Wikipedija” )

Šel naj bi sam, vendar sem šel v spremstvu očeta. Bil je z mano cel čas bivanja v Šmarjeških toplicah. Povem lahko, da pred tem sploh nisem bil v teh toplicah.

Rehabilitacija ti pripada po taki in podobni operaciji kot sem jo imel. Trajalo je dva tedna.

Naj povem, da še vedno kljub sprehodom v domačem okolju nisem bil pri močeh za samostojno sprehajanje. Bil je še vedno prisoten tisti nevšečen strah. V mislih sem imel še vedno tisto hitro bitje.
Bal sem se, oziroma niti ne bal, ampak premišljeval sem kaj za boga bom počel cel dan; in to 14 dni. Dnevi bodo dolgi, čas se bo vlekel.
Sploh ni bilo tako. Ravno obratno. Lahko povem, da sem se imel lepo.

Kot prvo naj povem, da sem si moral priskrbeti vsa zdravila in injekcije za časovno obdobje dveh tednov. Sem tak tip, da si rajši prej organiziram take pomembne stvari v domačem kraju kot v tujem.

Zdravila imam, kovček tudi, zdaj pa sam še Gasa. 😉
Hotel Šmarješke toplice ima 3 hotele v enem. Vse ima pod isto streho; tako fitnes, 2 bazena (sta tudi 2 zunanja), masaže,..
Skratka, ni da ni!! To mi je blo full všeč.

Prideva do parkirišča pred hotelom (imenoval bom vse skupaj hotel, čeprav so trije).
Pred hotelom rampa. Kaj pa sedaj? Kako bom prišel do sobe? Nisem imel moči. Sploh si nisem predstavljal koliko je vse skupaj oddaljeno, ker je bilo okoli gričevje.
Oče je šel v recepcijo se najavit, spustili so nas mimo rampe. Prišli smo tik do vhoda. Ponoven privilegij. A, kaj praviš na to? 😉
Kot je v navadi sem se v hotelu prijavil, povedal kdo sem. So mi dali ključe. Bila sva nameščena v Šmarjeti. Je sicer manj opremljen, oziroma oprema ni tako sodobna kot v najboljšem hotelu, ampak vseeno Top! Klima, TV, sef, Mini bar. To je bilo prijava za hotel. Moral sem se prijaviti tudi za rehabilitacijo.
Za prijavo na rehabilitacijo sem šel k drugi recepciji. Dali so mi seznam na katerem je pisalo kaj in kdaj bom imel določene zadeve. “Urnik” sem imel do konca.
Kovčke sva zvozila v sobo. Nisem imel dolgo časa na razpolago, ker sem imel že pregled pri zdravniku. So me zvagali, zmerili v višino, zmerili pritisk, EKG.

Pritisk so mi merile sestre vsakodnevno približno ob 17 uri.
Naslednje jutro sem imel obremenitveni test, kar pomeni, da sem moral voziti sobno kolo kolikor sem pač lahko. In to pazi… z masko; da izmerijo tudi gostoto pljuč; verjetno 🙂 .
Intenzivnost “dela” je bilo predvsem v dopoldanskem času. Popoldne sem imel samo večina 10 minutno masažo hrbta. Skoraj vsak dan 😉 Masaža mi je bila najbolj všeč ;).

Imel sem poln penzion; zajtrk, kosilo, večerjo. Imel sem vedno dosti izbire. Tako pri zajtrku, kot ostalih obrokih. Na razpolago je bil tako za kosilo, kot
za večerjo 3 vrste hoda(glavna jed). Od tega je bil en hod označen z srčkom, kar je pomenilo, da je bil hod zdrav. Priporočen za nas srčne bolnike.
Naj povem, tudi to, da sta bili na razpolago dve vrsti juh. Pa še ostale tople jedi, ter sladice, kompot, sadje, sladoled. Izbire je bilo res ogromno. Vsak dan!!!
Je bilo kar obveznosti. Zjutraj sem vstal zaradi zajtrka, ki je bil od-do. Potem sem moral piti določen vagon zdravil. Drugače pa sem imel aerobne lahke vaje; bodisi z žogo, ali podobnim predmetom, vožnja sobnega kolesa, predavanje o novem načinu prehranjevanja in navad,..
Po jutranjih aktivnosti je bilo že kosilo, in nato končno malo miru.
Bolj sem bil prost popoldne. Po mojem mnenju se mi dozdeva v čem se skriva trik ;).
V okolici hotela je kar nekaj sprehajalnih poti. Tudi lahkih. Seveda, saj so toplice prilagojene bolj nam srčnim bolnikom 😉 . Zakaj prost popoldne;
brez vaj? Vsaj po mojem mnenju zato, da si nabiramo fizično kondicijo. In to v živi naravi. Kaj hočemo boljšega?! V sobi ne moreš, oziroma ne da se ti
biti cel popoldne, zato greš hodit, si nabirat kondicijo. Zato 😉 . Pa še lepo vreme sem imel.
Naj povem še ta podatek, da me je tako močno vleklo se it kopat v bazen, ampak na žalost nisem smel. Zvečer še večerja, ponovno pit zdravila, malo
presedet na terasi z ostalimi sotrpini in dan se konča. Ja malo sem poslušal zgodbe ostalih. Nekateri so mi direktno rekli:” čudno, ti si še mlad pa 2 operaciji dal skozi”. Časa med seboj za pogovor smo imeli popoldne, oziroma proti večeru.
Tako, v takem stilu so dnevi minevali.

Na koncu rehabilitacije sem imel ponoven pregled pri zdravniku. Dal mi je odpustnico, oče je plačal svoje bivanje, in lahko smo šli proti domu.

Z mirno vestjo in ponosom lahko povem, da v tem času sem neverjetno pridobil na fizični moči.

Kar se pa tiče osebja so zelo prijazni. Vse pohvale z moje strani!!!!!