Nebi vedel kako, ampak kar porodila se mi je ideja, da bi naredil svoj prvi intervju. Oziroma, da bi se dal prvič v vlogo spraševalca. Na prvi pogled zanimivo, a hkrati ustrašljivo. Pa sploh ne vem zakaj. Ja očitno, ker je to prvi intervju nasploh, pa tudi zato, ker bom spraševal predstavnike nekega znanega zavoda.

Zavod Šentprima.

Naj povem, da vse kar sem se spomnil sprva, je to tudi zapisano. Več, ki sem mlel, slabše je bilo, tako, da sem raje pustil prvotno stanje 🙂 . Vsaj po mojem občutku. Kako se je vam zdelo boste sami presodili. Vseeno, vzemite malo z rezervo to, da je prvi. 😉 . Vsekakor pa sta gospe odgovarjali.

Ker sem imel po operaciji opravka tudi z njimi sem se spomnil, in pisal, če bi bili pripravljeni na par mojih vprašanj. In glej ga zlomka, sta privolili. Pa še veseli sta bili, in pri tem me podpirata.

Pa začnimo!

1.) Čeprav imate svojo spletno stran, a se lahko predstavite, in predstavite svoj zavod na kratko? S čim se ukvarjate?


Zavod Šentprima – Zavod za rehabilitacijo in izobraževanje,  je bil ustanovljen leta 2006, naslednje leto praznujemo 15 letnico našega delovanja. Glavne dejavnosti našega zavoda so zaposlitvena in poklicna rehabilitacija, izobraževanje in prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Naš Zavod najbolj opisuje naše poslanstvo, in sicer je poslanstvo Šentprime s kakovostnim in individualiziranim pristopom povečati zaposljivost ranljivih skupin in njihovih možnosti za enakopravno zaposlovanje v običajnem delovnem okolju, ter s tem prispevati k destigmatizaciji, izboljšanju kakovosti življenja, in uvajanju raznolikosti zaposlovanja v slovensko delovno okolje. Delujemo kot strokovni tim, imamo zaposlene socialne delavce, psihologe, delovne terapevte, psihiatre, sociologe, pedagoge, zdravnike medicine dela, vsak izmed strokovnih delavcev na svoj način doprinese k bolj celostni obravnavi posameznika, kar je zelo pomembno, pri načrtovanju posameznikove poklicne poti in vključevanja v delo.

2.) A je zaupen podatek, če poveste s katerimi podjetji sodelujete, in katera podjetja zaposlujejo največ invalidov v Slo?

Sodelujemo z majhnimi, srednjimi in velikimi podjetji na zelo različnih področjih delovanja od proizvodnje, turizma, gostinske dejavnosti, kmetijske dejavnosti, pisarniško- administrativne dejavnosti, storitvene dejavnosti. Delodajalce izbiramo na podlagi posameznika, ki se vključuje v naš program, izbor je vezan na znanje, želje, zmožnosti posameznika, ki se v posamezni program vključuje.

3.) Kot veste sem bil operiran 2x na srcu, pa me zanima, če je še kakšen podoben primer?

V okviru poklicne rehabilitacije in v okviru zaposlitvene rehabilitacije se vključujejo tudi posamezniki z boleznimi srca in ožilja. Postopek je individualiziran in vsakokratno zasnovan tako, da odgovori na potrebe osebe, na specifike invalidnosti, ter na podlagi zmožnosti, ki jih posamezni delodajalec lahko v določenem obdobju ponudi. V kolikor je delodajalec nezmožen zagotoviti ustreznih pogojev in omejitev se v okviru procesa poklicne rehabilitacije išče druge alternativne možnosti, ki so v dotičnem trenutku najbolj ustrezne za posameznega invalida.

4.) Meni osebno je podjetje zelo pomagalo, našlo, in prilagodilo delovno mesto. Kakšen odstotek je, da po takem dogodku se najde ustrezno delovno mesto tudi, če ni bil prej redno zaposlen? Kakšno pomoč nudi vaš zavod?

Zavod Šentprima sodeluje z delodajalci na različne načine, delodajalce izobražujemo o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu, delodajalcu nudimo pomoč pri potrebnih prilagoditvah na delovnem mestu, ter mrežo delodajalcev stalno širimo. Na ta način tudi delodajalce vzpodbujamo, ozaveščamo in informiramo o subvencijah, ki so na voljo za zaposlovanje oseb z ovirami in delamo na področju destigmatizacije zaposlovanja na področju zaposlovanja oseb z posamezno vrsto invalidnosti.

5.) A nam zaupate vaše mnenje zakaj izbrati prav vas za rehabilitacijo? Oziroma po čem se razlikujete od ostalih zavodov, oziroma ustanov ali podobnih? Verjetno so še drugi vam podobni zavodi? Se da sploh izbirati?


V Sloveniji je 14 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Šentprima deluje predvsem po načelu individualiziranosti posameznih storitev in vključevanju oseb z invalidnostjo na običajna delovna mesta pri običajnih delodajalcih s ciljem zagotavljanja delovnega usposabljanja v okolju kjer posamezna oseba tudi živi. Obravnava je individualna, z osebo se pogovorimo, skupaj raziščemo posameznikove želje, zmožnosti, predvidimo kje bi se lahko pojavile ovire na določenem delovnem mestu in na podlagi načrtovanja ustreznih prilagoditev tako z delodajalcem, kot z osebo z invalidnostjo raziskujemo možnosti, kako bi se lahko delovno mesto prilagodilo na način, da bi posameznik lahko delo opravljal kljub nastali invalidnosti.
Svoje pisarne imamo v Ljubljani, Kočevju, Ilirski Bistrici, Sežani in Kopru. Uporabnika storitev zaposlitvene rehabilitacije, se obravnava kot enakovrednega člana v procesu zaposlitvene rehabilitacije z namenom, da se mu omogočijo pripadnost, soudeleženost in soodgovornost v rehabilitacijskem procesu.

Vrste storitev zaposlitvene rehabilitacije so zlasti:

  • svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi,
  • priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov,
  • pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo,
  • pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev,
  • razvijanje socialnih spretnosti in veščin,
  • pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve,
  • analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida,
  • izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida,
  • izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo,
  • usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu,
  • spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju,
  • spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi,
  • sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa,
  • ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov,
  • opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije.

S standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije se uveljavlja strokovno doktrino, opredeljuje rehabilitacijski proces, njegovo vsebino, metode dela, pričakovane cilje in učinke ter temeljne strokovne in organizacijske pogoje, v katerih se storitve izvajajo.

Vse storitve zaposlitvene rehabilitacije pri posameznem izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije vodi, usklajuje in evalvira strokovni tim, na timskih sestankih. Posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo člani strokovnega tima v skladu s sprejetimi standardi storitev.

Zaposlitvena rehabilitacija se izvaja kot javna služba. Zaposleni smo različni strokovnjaki iz področja socialnega dela, delovne terapije, psihologije, medicine dela in psihiatrije.

6.) Sam sem priznam kar občutljive narave. A so taki ljudje, ljudje, ki so prestali podobno ( ki so za marsikaj prikrajšani ) bolj občutljivi nasploh?

Na omenjeno vprašanje ni mogoče podati enoznačnega odgovora. Vsak posameznik, ko se sooči z nemočjo oz. z novo življenjsko situacijo se znajde na “odprtem”. Znajde se pred prehodom, ko nekako življenje, ki ga je poznal ni mogoče več živeti. V takšnih situacijah človek potrebuje podporo, potrebuje nekoga s katerim bo lažje raziskal novo pot, nove načine, odprl nova vrata. To ne pomeni, da bo življenje slabše, bo pa vsekakor drugačno. To zahteva en proces soočanja samega s sabo, spoznavanje sebe, spoznavanja svoje lastne ranljivosti. Soočenje z nemočjo pa je za vsakogar boleča naloga. Ko posameznik v procesu odkrivanja novih priložnosti pride do trenutka, ko se lahko sooči tudi s svojim ranljivim delom, takrat je sprememba mogoča. Vendar je pot lažja v kolikor je tam podpora. Storitve zaposlitvene rehabilitacije omogočajo prav to, da se človek zazre vase, da “odžaluje” prejšnje navade, načine delovanja, kajti le na ta način lahko odpre nova vrata.

7.) Kako poteka rehabilitacija, postopek od take operacije, do nadaljnega priključka v delovno okolje? Nam lahko na kratko opišete?

Zaposlitvena rehabilitacija je proces sodelovanja. Najprej se z vključeno osebo sreča strokvoni tim, na podlagi srečanj, delovnega preizkusa, individualnih razgovorov, raznih testiranj se skupaj z osebo pogleda kje so močne in šibkejše točke, katero delovno mesto bi bilo primerno, razišče se želje posameznika in naredi načrt posameznih prilagoditev, ki so potrebne, da bi se posameznik vključil v določeno delo. Prilagoditve so zelo raznolike, kdaj so tehnične narave, kot na primer ustrezen stol, ustrezne delovne površine, dvižna dvigala, kdaj so bolj časovno- organizacijske oblike, npr. fleksibilen delovni čas, pogostejši odmori, delo od doma, ustrezno mentorstvo in še bi lahko naštevali. Po tem, ko se oblikuje načrt za delo, se poišče ustreznega delodajalca, skladno z zmožnostjo in željo osebe. Včasih je potrebno sprejeti kakšen kompromis. Osebi se dodeli mentorja, ki jo usmerja, jo nauči delovnega procesa, ji nudi podporo. Strokovni tim je ves čas na voljo delodajalcu in osebo spremlja. Na ta način se potem spelje ocena o delovni učinkovitosti in se ob zaključku zaposlitvene rehabilitacije z vključenim pogovori o najboljših opcijah, ki so na razpolago. Delodajalca se tudi med procesom lahko zamenja v kolikor se ugotovi, da bi bilo drugo delovno okolje za posamezno osebo bolj primerno. Običajno v iskanju najustreznejše rešitve se delodajalce tudi menja. Posebna oblika zaposlovanja je tudi podporno zaposlovanje. Podporno zaposlovanje omogoča tako invalidu kot delodajalcu timsko obravnavo v običajnem delovnem okolju, ki vključuje različne strokovnjake iz področja socialnega dela, psihologije, psihiatrije, psihologije, medicine dela. Storitve, ki jih izvaja strokovni tim so psihosocialne narave in spremljanje na delovnem mestu in predstavljajo individualen in kontinuiran suport tudi ob spremembah zdravstvenega stanja, kar pripomore pri ohranjanju zaposlitve.

Zaključna misel.

Šele, ko se ustavimo in razmislimo, se lahko otresemo določenih prepričanj, ki nam zmanjšujejo prostor za ustvarjanje možnosti in priložnosti. Če se ozremo tam, kje se večina ne zmore, lahko iz priložnosti ustvarimo uspeh.

KSENIJA BRATUŠ ALBREHT, univ. dipl. soc. del.
VODJA TIMA ZR
VANJA RODOŠEK KRETIČ, dipl. del. ter.
STROKOVNA DELAVKA ZR – DELOVNA TERAPEVTKA

Iskrena hvala za vaše sodelovanje, čas in znanje, ki ste mi ga namenile.