Za nekaj časa (cca 2 meseca do ponovne kontrole) se lahko, če bo vse po sreči (kar seveda je bilo) poslovim od UKC Lj. Kot sem že omenil sem dobil vsa navodila.
Ponoven privilegij; če se lahko temu tako reče. Oče je pripeljal avto tik do vhodnih vrat bolnice. Za hojo iz sobe do avta nisem bil pri močeh, zato so me peljali z vozičkom.
Nato pa končno domov.
Ej, a veš kaj je bilo takrat najlepšega v Ljubljani med potjo proti domu? Še posebno, če grem domov iz takih mest kot je bolnica, po tako doooolgem času?
A bi vedeli ugotovit?
No, najlepša stvar v Ljubljani je bil tisti trenutek, ko sem zagledal znak, oziroma prečrtana tabla Ljubljana, ki označuje konec mesta Ljubljane. In takoj za tem pa še tabla za Mesto Koper.

Tabla Konec Ljubljane 😉
Vir Google

Dom, končno dom pred mojim nosom. Verjeli ali ne samo od avta do
stopnic sem se vmes 1 krat ustavil. Pa je samo par metrov. Zdaj pa še po stopnicah. Do stanovanja imam 14 stopnic. Od začetka do vrha stopnic sem se 2 krat ustavil in se zadihal, nato pa ponovno naprej do postelje.
Prsni koš me je bolel. Ja seveda, saj sem bil prerezan. Nositi sem moral tako imenovani stiskoč pas oziroma opornico kot je spodaj na sliki.

Zakaj? Ne vem, verjetno bolj zaradi preventive v primeru padca. Ali pa, da nebi bil kak slab gib v spanju.
Tako nujno sem potreboval mir. In sem ga tudi dobil.
Ja, na začetku sem imel ogromno zdravil, potem s časoma sem ukinjal. Zame nekaj nenavadnega je bilo tudi to, da sem si inekcije (to sem si dajal samo na začetku po operaciji, da se je stabiliziralo)
Marevana dajal v trebuh (lahko bi tudi v zadnjico). Naj povem, da mi je odtekala noga. Še zdravniki niso vedeli zakaj. Saj tudi sedaj mi, ampak ne več v tako veliki meri. Marevan. Zame novo še neznano zdravilo. Kaj je to?
Marevan je zdravilo proti redčenju krvi. Jemlje se dnevno po shemi. Kot ti določi zdravnik, oziroma je naprava, kjer ti iz prsta vzamejo kri in dajo v to merilno napravo, kjer naprava odčita gostoto krvi. Ko ti preide v kri, da jemlješ vsakodnevno, ali polovičko tablete; potem ni nič nenavadnega.
Zame je najbolj primerno od 2-3 PTČ. Omejen sem tudi na vodo. Največ vode lahko spijem ne glede na to, ali je poleti, ali po zimi 2 litra. Ja, najbolj me je skrbelo, to kako bom hodil prve dneve v zdravstveni dom na kontrolo PTČ-ja. Če samo po stopnicah sem se 2 krat ustavil, kako bom ostalo pot. Čeprav sem imel vedno spremstvo, ampak vseeno. Rešen sem bil. Moj osebni zdravnik je uredil tako, da je prihajala patronažna služba k meni domov. Po potrebi, čeprav ni bila veliko krat.
Prve noči. Ja lahko povem, da prve noči sta spala eden od starša z menoj. Ali oče, ali mama. Je bilo vse v redu koliko se je za tak poseg dalo biti.
Nekaj krat, ne ponoči, mi je hitro razbijalo srce. Nikakor, da se mi umiri. Enostavno morem počakat, da se je umirilo.
Najlažje oziroma najbolje mi je bilo, da sem v tem hitrem bitju sedel. Ne ležal! Sedel.
To se mi je kar nekaj krat zgodilo. Enkrat v začetku takega hitrega bitja sem se toliko ustrašil, da smo poklicali reševalno službo. Prišli so zelo hitro. Vendar na srečo se je že prej umirilo. Ampak vseeno boljše, da so prišli za preventivo.
Ko so prišli so me pregledali. Sedaj, ko je že toliko časa minilo pa teh problemov zaenkrat nisem več kar en lep čas doživel.
Jemljem tudi Byol. To je pa prav za srce, uravnava aritmijo. Aritmija pa je neenakomerno bitje srca. Se pravi, jemljem Marevan za redčenje krvi po shemi (pregled je, če je vse ok 1 krat na mesec), ter Byol. To pa je tudi vse.
Postopoma sem začel hodit na sprehode. Iz kratkih v malo daljše. Vedno v spremstvu. V tem času sem imel redne kontrole, tako pri PTČ-ju, kot pri osebnemu zdravniku. Imel sem tudi invalidsko komisijo, ki so mi v času bolovanja dodelili status 3-je kategorije invalidnosti. Obstajata pa še 2 kategoriji. Druga kategorija pomeni, da si zaposlen za krajši delovni čas, prva pa si za v pokoj. Verjetno se boste vprašali, če imam (veš tisto tablico za v avtu, da si invalid, da lahko parkiraš na mestu označenih za invalide). Ne nimam, in niti ne želim. Ne želim se smiliti sam sebi, če zaenkrat lahko hodim, in delam dokaj normalno kot vsak človek.

Imam pa omejitev. Več kot 5 kg bremena ne smem dvigniti.
Imam tudi pogosto mrzle, pa tudi plave roke. Ne se čuditi, če me boste kdaj videli, da imam roke v zraku. To je zato, da pomagam pri boljši krvavitvi.
Zanimivo mi je bilo poleti po operaciji, da sem imel mrzle noge.

Dokaj hitro pa sem dobil poziv za rehabilitacijo. To je pa druga zgodba. 😉