Moj prvi blog.

….začetna stran 🙂

Ja, prvi prispevek je post, ki sem se predstavil z naslovom O sebi. Povedal sem tudi zakaj sem ustvaril ta blog.
Pred vzpostavitvijo bloga lahko na nek način rečem, da nisem imel pojma za kaj se gre in za kaj se bo šlo. Vedel sem samo, da bom pisal, ker me to veseli.

Vse kar sem napisal je resnično. Po resničnih dogodkih. 😉 . Pišem sam, sam pa tudi dajem svojim prispevkom naslove. Trudim se, da bi vsebina privlačna in zanimiva za branje.

Blog je v obstoju dobra dva meseca.
Za seboj ima 9 postov oz prispevkov. Zadal sem si na začetku, da bom objavljal 1 prispevek na teden. Ponosno lahko povem, da imam na Facebook strani že približno 140 sledilcev ( sledilci pa mi dajate občutek, da me podpirate pri tem delu ).
Bil sem kar nepričakovano prijetno presenečen. Ne vem zakaj. Morda zato, ker nisem vedel, da vas toliko zanima zdravje. To, moje doživljanje. Upam, pa da ni zaradi tega, ker se vam smilim. Nočem imeti sledilcev na tak način. Rajši vidim, da blog propade, kot tak način.

Verjetno vas zanima, če mi kaj prinaša.

To me tudi včasih vprašate ko me vidite.

.

Naj povem, da finančno mi trenutno prinaša samo izgubo. Ponosno pa moram omenit za prvo nagradno igro. Sponzor nagradne igre pa je Občina Zreče. Resnično; brez heca 😉 Za kaj večjo nagrado pa žal nisem uspel, ker moj blog še ni toliko prepoznaven, in težko kdo kaj da. Saj veste….Ok v prvih postih kot je naslov Doma, Pred in Po, Rehabilitacija pa še kak nisem imel izgube. To se mi je zgodilo. Sedaj pa počasi mi zmanjkuje tem, ki so direktno vezana na zdravje z moje strani. Zato sem že v naslovu O sebi napisal, da želim vam opisat kaj sem doživel. Za v bodoče pa sem napisal, da bom opisoval neke meje nemogočega; ki si ne bi nikoli mislil, da zmorem. Kot je na primer vzpon na kakšen hrib, kje sem bil, oziroma bom kolesaril,.. V bodoče bom opisal tudi kakšen film, ki bi lahko bil vezan na zdravje, srečo,..

Po operaciji sem bil več kot leto doma. Vse se mi je spremenilo. Tako sem dobil tudi drugo delovno mesto prilagojeno meni.
Sedaj imam dosti več časa kot prej. In posledično mi je na nek način dolgčas.
Pa ne mislim delo v službi. Bil sem vajen trdega dela, dela tudi doma. Saj imamo kar nekaj oljk, pokojna nona je imela trte, hodili smo v gozd, žagat drva, sam sem postavljal ploščice, prenavljal kakšno malenkost, sam sem skoraj bil sposoben naredit lesen kokošnjak,..

Sprašujete me na primer kaj ima veze tisti post, ko sem opisal BMW I3 z svojim zdravjem. Nič. Ja strinjam se s takimi, ki to rečete ali si mislite. Ponavljam, sedaj po operaciji sem se ponovno prerodil. Želim delati meje nemogočega, hočem, da mi s časoma ta spomin na bolezen vsaj delno v spominu zbledi, zato bom tudi šel ven iz konteksta. Vedno bolj.

Ja, kot vsak umetnik, pisec ima že v svoji glavi dobra dela pa slaba. Že sam ocenjujem s tem načinom ali mi je duša zadovoljna z mojim postom ali ne. Najbolj nezadovoljen in skromen tekst do sedaj je opis BMW I3.

…prispevek s katerim nisem zadovoljen, ampak vseeno pustim objavljenega

Zakaj sem ga potem objavil?. Prvič zato, ker sem sam sebi obljubil, da bom objavljal en post na teden, ter da bom čez en čas videl razliko s prvimi prispevki ali sem kaj napredoval, tako z znanjem, kot pravopisno.
Opazili ste, da pravopisno ni okej. Ampak to sem jaz. Moja duša. Če ne nebi bil jaz.

Najbolj ponosen pa sem z prispevkom, ki sem naredil intervju z zavodom Šentprima. Po objavi tega intervjuja (Prvi 2 gostji Intervjuja) pa sem dobil prek njih povezavo do mojega bloga. Tako sem se z njihovo pomočjo povzpel na sam vrh Googlovega brskalnika.

….prvi intervju z zavodom Šentprima, ki sem dobil čast za povezavo do mojega bloga

Ta post posvečam eni osebi. Osebi, ki se ne poznava dolgo. Kdo je ta oseba pa vem samo jaz pa… 🙂 . Zahvaljujem se bogu, da mi je poslal to osebo v moje življenje, ki sem jo že na začetku imel rad. Že na začetku sem do osebe čutil, da ji morem pomagat, jo varovati, ji stat ob strani, pa čeprav ne vem kako bi ji lahko pomagal glede na mojo bolezen. Čutim, da sem oz. bil z osebo duhovno povezan na prijateljski ravni. Z moje strani.
Ravno ta oseba mi je odprla oči, da začnem pisat blog. Če ne bi bilo nje tudi ta blog ne bi zaživel. In sem ji hvaležen, da se je zgodilo kar se je; vse skupaj. Še vedno pa jo imam rad.

Naj povem še to, da sem večkrat slišal, da bi lahko to mojo izkušnjo delil, in napisal knjigo. Za začetek sem izbral blog prej kot knjigo.
Za napisat knjigo moraš imeti že nekaj znanja. To ni mačji kašelj. V šoli nisem ravno blestel. Ravno nasprotno.
Obstaja pa možnost, da vse te poste kar se jih bo nabralo v tem času pretvorim v knjigo. Obstaja možnost. 😉

Cilj tega bloga je preživeti to leto; do konca leta. In v tem času, da najdem hobi, ki bi me res veselil. Čeprav vseeno kolesarjenje je super šport. Rad bi pa še kaj odkril. V bodoče pa bom opisal kakšno stvar, ki se že smatra življensko osnovnega pomena, ampak vseeno. V bistvu blog mi je način za spoznavanje samega sebe, ter ljudi in življenja na sploh. Rad bi tudi naredil kakšen video blog v bližnji prihodnosti. Ko se bom opogumil 🙂

Hvala vsem, ki mi dajete predloge in pomagate na raznorazne načine.
Iskrena hvala.