Sam na dopust

Sam na dopust? Kam na dopust? Strah? Kakšna pričakovanja? Se ti bo kdo smejal, ko te bo videl samega?

Na vsa ta vprašanja sem se tudi jaz spraševal.
Za mano je težko obdobje. Bil sem operiran na srcu, pa že eno lepo obdobje sem samski.
Sprašujem, da gre kdo z menoj vsaj na plažo, pa nobenega. Kaj narediti?. Bil sem že na nedavno nazaj na dopustu, v Bosni z prijateljem.
Iskreno povedano bal sem se, da se mi kaj zgodi, imam še neko bolezen, ki ne vem, kdaj me lahko doleti.
Nekaj časa sem bil skeptičen, ampak vseeno sem se odločil in šel. Ni mi žal.
Zanimiva izkušnja, kako ljudje razmišljajo, kako se znajdejo med potovanjem.
Prvič sem šel sam v Toplice. V Šmarješke Toplice. To je moj prvi samski dopust. Bal sem se kako se bom znašel. Vse, od rezervacije, vročine, do poti.
Na srečo lahko rečem, da sem v teh koncih kjer sem bil imel tako imenovano krit hrbet, če se mi kaj zgodi.
Ni bil dobesedno tam, ampak če bi se mi kaj zgodilo, bi mi takoj priskočil na pomoč.
Šel sem za 4 dni, od srede so sobote. Privoščil sem si najboljši hotel z 4 zvezdicami.

…v sobi
…pa še ena
…pogled iz sobe

Prvič sem šel na Tajsko masažo.
Sploh nisem vedel kaj to sploh je, kakšna masaža seveda :).

….moja maserka 😉

Najbolj osnovno pravilo sem imel si v podzavesti, da kamorkoli grem bodisi v bazen, na masaže, da se pozanimam oz, da osebje obvestim o svojih zdravstvenih težavah.
Tega sem se tudi držal, in so upoštevali.
Bal sem se tudi, če mi bo kaj dolgočasno. Pa mi ni bilo niti sekundo.
Zadal sem si, da bom izpeljal 2 stvari. Prva je ta, da bom užival, se izpopolnjeval, si privoščil, raziskoval kaj mi paše in kaj ne, ter druga, da bom poskušal si dvigniti samozavest. To pa na takšen način, da se bom dobesedno nag tuširal v javnih tuših v bazenu. Da me ne bo sram svojega telesa.
Zavedal sem se, da bi lahko mi kdo zabrenčal, češ da kaj se grem, to so javni prostori, ni nudistični bazen. Tudi, če bi mi kdo to učital, bi rekel ok se opravičujem, in šel naprej. Mislil sem si,saj me nihče ne pozna, videl me je , saj jutri me ne bo več.
Uspel sem, pa nobeden mi ni nič kaj rekel, čeprav me je videla zaposlena, ter neka starejša gospa. Naj povem še enkrat; bil sem že prej, cca. 3leta nazaj, tu v Šmarjeških toplicah, kjer so namenjene rehabilitaciji srčnih bolnikom. Bil sem zadovoljen, zato sem ponovno sedaj spet šel, sem.
Skratka, vedel sem kaj hočem. Dober hotel, pogled na vhod, pol penzion, ter 2 masaži. Za informacijo sem poklical po telefonu, vprašal sem za termin, prosil, sem za predračun, če mi lahko pošljejo po mail-u. Vse to sem naredil in dobil v enem dnevu.
Na mail sem potrdil.
Komaj sem čakal, čeprav z malo grenkobe sem kot rečeno bil v strahu, da se mi kaj zgodi, kaj zgodi po cesti, čeprav sem vedel, da imam zaledje v bližini.
Prišel je torek zvečer. Pripravil sem si potovalko. Najbolj sem moral pazit, da ne pozabim zdravil, ki sem življensko odvisen od njih.
Lahko rečem, da sem po moje najmanj 4x preveril, če sem vzel vsa. V sredo zjutraj spakiram v avto, pojem zajtrk, pozdravim doma, in grem.
Najbolj vesel sem bil, da mi nobeden ni gledal in očital kako vozim, kakšno glasbo poslušam. Raj. Doma smo se zmenili, da se slišimo vsake toliko.
Držal sem se tega. Ko sem prispel na parkirišče sem najprej poklical domov in sporočil, da sem varno prispel. Šel sem do recepcije. Naenkrat zagledam receptorja, ki mi je že zelo znan, čeprav že takrat antipatičen, ampak znan. Prvo sem pozdravil takoj za tem pa vprašal, če se me spomni, pa je rekel da se me.
Zakaj sem ga vprašal. S tem vprašanjem sem ga hotel malo zmesti oz. se mu prikupit, da mi na koncu nardi vsaj malo popusta. Če ne drugo pa vsaj, da ve da sem bil že tukaj in v primeru, da mi bo slabo, da bo vsaj prijazen, in pomagal kar bo v njegovi moči, če ne drugo.
V roke mi da kartico, razloži kdaj je zajtrk, in večerja, ter mi izroči zapestnico za bazen.

…vizitka kjer je pisalo na drugi strani kdaj so obroki, kartica za vstop v sobo je bila v njej..

Komaj sem čakal, da si ogledam sobo. Prvo mi je hotel spremeniti, in dati sobo v prvem nadstropju z balkonom.
Nisem jo hotel, rajši imam visoko nadstropje, kot balkon pa nizko. Rekel je, da se je trudil, da bi imel balkon, pa mu ni uspelo. 🙂
V recepciji je bila še ena receptorka z njim, pa se je začela smejati, rekel sem da meni ni smešno, malo čudno je pogledal, ampak vseeno ni mu uspelo.
Takoj sem dobil občutek, da “tu nekaj smrdi”. Smrdi tako, da sem dobil občutek, da bi mi rad “pritihotapil” slabšo sobo za isto ceno.
Odpravim se proti sobi. Dobivam občutek, kot da sem doma. Ne vem zakaj, morda ker sem že bil tukaj, ne vem.
Stavba je sezidana iz več hotelov skupaj. Najprej sta hotela manj zvezdic, kasneje pa boljši hotel. Temu je tudi hodnik tako prilagojen, preproga, luči,..
Za vstop v svojo sobo ( kot ste videli prej na slik i) sem imel kartico namesto ključa, kar je to (takrat) bila zame novost, nekaj novega.
Vstopim notri, vav. Dobra tv, velika okna, velika postelja, velika lepo urejena kopalnica, lep pogled, kot sem si zamislil.
Kraljevsko!
Med drugim, da so to toplice za srčne bolnike mi je najbolj všeč, da imaš vse pod isto streho, bazen-zunanja in 2 notranja, fitnes, ki ga nisem uporabil, čeprav bi ga lahko,
masaže, restavracija, ter bar z glasbo na balkonu v večernih urah.

Najprej sem se razpakiral, in nato si privoščil, čeprav stane 4evre brezalkoholni koktail.

…brezalkoholni koktail

Kasneje je bila večerja. Med drugim sem se bal kako bom sam jedel. Preprosto, a vseeno malo z občutkom, z kulturo, saj sem pa ja vendar v hotelu z 4 zvezdicami, kje sem zahajajo ljudje, ki nekaj vedo o kulturi, oz. morali bi vedeti.
A se spomniš filma Titanik, kako je mladenič, ki je prihajal iz revnega okoliša, in ko ga je povabil bogataš, da se mu oddolži, ker je rešil njeno izbranko. Pojma ni vedel, kako naj se obnaša, streže s priborom. Pa vseeno se je znajdel.
Usedel sem se kjer sem hotel, oz kjer je bilo prosto. Nasproti mene je bila skupina starejših gospe.
Ena po mojem mnenju najstarejša me je mal čudno gledala, in se mal posmehovala; nekaj je celo prišepnila starejši gospe, sicer ne vem kaj, ker konec koncu
sta govorile rusko in še šepetali. Malo sem se jima nasmehnil, pa malo je manjkalo, da bi jima pomižiknil. Zdelo se mi je neokusno saj se je videlo, da sta me opravljali, ker sta gledala vame. Nič zato.
Juha je bila vsak večer samopostreža, imel sem 2 na izbiro. Vedno pa je bila goveja, pa še ali enolončnica, ali gobova, ali katera koli druga.
Po juhi sem imel na razpolago 3 glavne jedi za izbirat.
Med njimi sem imel zdravo, ki je bila označena z srčkom, ter 2 druga.
Zraven sem si izbral raznovrstno solato.
Po glavni jedi sem imel na razpolago razne sladice, ter sladoled. Količine so bile neomejene.
Največji minus, sem pri večerji dobil, da sem si pijačo moral dodatno plačati, če sem si jo zaželel. Vendar nisem nikoli.
Vsak večer je bila animacija z živo glasbo. Sem se je udeležil; s Koktailom. Hotel sem se počutiti kot kralj.:)
Spat sem šel, kadar me je bilo volja. Po dnevi skozi te dni nisem dosti klatil, ker je bila vročina. Vročino pa težko prenašam. Razen enkrat sem bil na kosilu z dobrim prijateljem, ki ga celo imenujem brat. Kot oseba mi je všeč, ker vsakič ko ga vprašam za nasvet mi svetuje. Na nek način mu zaupam, kaj se dogaja v moji službi, kakšne odnose, in tegobe imam z drugimi prijatelji, in nasploh.
Ima dobro službo, dober položaj, ampak to zame nima nobene vloge.
Se ne poznava malo časa, splet okoliščin naju je povezalo, ampak sem začutil, da mu lahko zaupam, in večji del mojih skrivnosti pozna.
Najbolj mi je bil všeč zajtrk. Imel sem velik asortiman. Od čokolina, ki ga obožujem že od otroštva, domačega slovenskega medu, opečena jajca, do sendviča, ki si si ga lahko sam spekel na toasterju.
Najbolj sem mogel paziti na uro, da ne zamudim obroka, ker potem bi mi bilo žal, saj sem kljub temu plačal.
Moram pa omeniti, da ne glede na to, da sem si lahko vzel koliko sem želel, sem bil do večera skoraj lačen, pa čeprav nisem počel kaj fizičnega.
Zajtrk sem pojedel, šel v sobo, malo počival. Najbolj všeč so mi bili večeri, zunaj na terasi, stalno sem imel telefon pri sebi, z Wi-fi omrežjem. Moram, pa priznati, da sem se zelo malo kopal, vsega skupaj 3 krat od 4 dni, ki sem bil.
Naj povem, da velik plus sem dobil od njih, da sem lahko šel samo v kopalnem plašču od sobe do bodisi bazena ali masažnega salona.
Popoldne sem imel masažo že rezervirano. Vso osebje je zelo prijazno. Tako tudi maserke.
Pri vsaki maserki predno me je masirala sem omenil, da sem bil operiran na srcu, in prosil naj začne masirati počasi, kasneje bolj grobo. Uspelo mi je.
Pri masaži imam rad mir, da se maserka ne pogovarja z menoj, tako se hitreje sprostim, in lažje. Saj to je namen, a ne?! Najbolj všeč mi je bila Tajska masaža, kjer mi je raztegnila dobesedno vsak prst in mišico po telesu, no skoraj :).

Eno večer je bilo tudi nočno kopanje. Sem se ga udeležil, bil sem skoraj sam, pasalo mi je.

…nočno kopanje

Moram povdariti, da sem vzpostavil tudi stik z enim gospodom, ki je imela njegova žena možgansko kap. Prijazen gospod, bil pa je njen spremljevalec.

Skratka. Imel sem se lepo, ničesar nisem pričakoval, imel sem se tako nekako kot sem pričakoval, ter plačal toliko kot sem dobil predračun. Razen dodatno masažo.
Popusta mi ni uspelo pridobiti.
Ni mi žal.
Šel bom še sam, ampak v toplice v zimskem času.

2 misli o “Sam na dopust

  1. Klaudija Strmšek Odgovori

    Tako zelo podrobno si opisal vsak korak in občutek, da sem večkrat šla prebrat, saj se mi zdi zelo doživeto ko prebiram… Kot, da bi bila tudi sama tam…. BRAVO…

    • jankovozivljenje Avtor prispevkaOdgovori

      Hvala Klavdija. Vsak nosi svoj nahrbtnik. Sam sem se odločil, da ga delim z vami.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.